Razmišljam kdaj sem začel smučati. Se ne spomnim dneva ali leta. Spomnim pa se, da sem začel kot otrok na bližnjem hribu. Moji začetki so bili zelo posebni. Pri prvem vijuganju ali celo skokih, sem zlomil moje prve smuči. Vendar mi jih je stric popravil, tako da sem naslednji dan že nadaljeval z vragolijami na snegu.

Skratka zelo dolgo že smučam. Do letošnje zimske sezone sem smučal le dan ali dva na leto. Nikoli mi ni uspelo sestaviti vsaj enega smučarskega tedna na leto. Moji starši ne smučajo in posledično nismo nikoli hodili na smučarski dopust. Glede na malo smučarskih dni je tudi moj smučarski slog bil temu primeren.

Lansko leto pa sem se odločil, da grem delat v smučarsko središče čez celo sezono. Z namenom, da se naučim nemškega jezika, si nekaj denarja zaslužim in naučim smučati. Zdaj, skoraj ob koncu sezone, lahko rečem, da sem praktično že izpolnil vse zadane cilje.

Tokrat bom več spregovoril o smučanju. Šefov brat je že skoraj 20 let učitelj smučanja. Tukaj, na Tirolskem je praktično vsak domačin učitelj smučanja. Kar pomeni, da ima dve službi. V zimski sezoni je učitelj smučanja, poleti pa ima drugo službo, ponavadi takšno, da je zaradi narave dela v zimskem času prosti. Mojemu smučarskemu učitelju je ime Didi. Zneslo nama je ravno enkrat iti skupaj na smučišče, vendar dovolj, da mi je povedal in pokazal nekaj tehnike. Vso to teorijo sem dal v prakso in večino prostega časa to tehniko tudi pilil. Zdaj lahko rečem, da sem zelo zadovoljem s svojim smučarskim znanjem.

Zakaj pa smučam?

Zelo rad sem v zimskem času na zraku in soncu. Uživam v hitrostih, ki mi jih smučanje omogoča. Fascinantni so mi kraja s čudovitim, včasih kar dih jemajočim razgledom.

Srečevanje novih ljudi, druženje s prijatelji. V tej službi mi je nekajkrat tudi uspelo iti smučat skupaj z gosti našega hotela. Tako imam možnost okrepiti ali navezati nove stike. Večkrat sem se smučat odpravil tudi s sodelavci. V sproščenem vzdušju lahko tudi te bolj spoznam. Z nekaterimi sem postal že pravi prijatelj. V tem hotelu smo namreč skupaj zbrani avstrijci, slovenci, bolgari, madžari, grki in celo en nizozemec, ki živi v Španiji. Tako so se mi odprle nove možnosti za delo.

Razmišljal sem tudi, da bi postal učitelj smučanja. Leta tukaj niso važna. S svojo kondicijo in počutjem bi to bilo precej enostavno. Vendar mi je sodelavec, ki je bivši učitelj povedal, da sem zamudil “zlate” čase, ko je bila denarna valuta avstrijski šiling. Sevede še vedno ni prepozno. Naslednjo smučarsko sezono bom sigurno delal v Avstriji ali celo v Švici. Led je prebit in vse bo lažje.

Kljub temu, da še pri nas smučarska sezona traja, sem že v “akciji” za poletno sezono. Idejo in željo imam delati na morju. Lahko namignem, da gledam proti Španiji in Grčiji. Interes in glavno vodilo mi je “uživanje življenja”. Na obeh destinacijah je to mogoče.

Zavedam se, da sam upravljam s svojim življenjem in si ne želim, da bom kdaj obžaloval za stvarmi, ki jih nisem naredil. Zelo rad rečem, da “igram na meji prekrška”. V tej službi sem to tudi sebi dokazal. Je adrenalinsko in nikoli dologočasno. Se pa popolnoma zavedam tanke meje, ki me lahko veliko stane. Hkrati pa popolnoma sprejemam odgovornost za svoja dejanja. Včasih bi si poiskal tisoč izgovorov.

Uživam življenje!!!